sreda, 26. februar 2014

Porabljeno - februar 2014



  • Lush Rose Jam in Ponche tuš gela: Vonj obeh tuš gelov je nekoliko poseben, ampak meni zelo všeč. Še posebej sem bila navdušena nad Rose Jam verzijo, tako da sem si na januarskem znižanju kupila še eno veliko embalažo. Kar se konsistence tiče je Ponche precej tekoč, Rose Jam pa veliko bolj kompakten. Cena Lush gelov za tuširanje se mi zdi izredno visoka, za majhno 100 ml embalažo je treba odšteti nekje 7 ali 8 eur, za 250 ml pa približno dvakrat več. Ravno zaradi cene si Lush tuš gele privoščim zelo redko, bom pa nakup verjetno še ponovila.
  • Balea Milch & Honig in Mandarine: Pravo nasprotje Lushevim, kar se cene tiče, so Balea tuš geli. 300 ml stane namreč manj kot evro. Jaz sem tako z učinkom kot z različnimi vonji precej zadovoljna in jih redno kupujem. 
  • Natura Siberica Softening Cream Soap: Tole milo za roke sem kupila predvsem zaradi lepe embalaže in pa dokaj nizke cene (malo čez 3 eur za 500 ml). Nekoliko me je razočarala pumpica, saj se je pokvarila že pri prvi uporabi, tako da sem jo morala zamenjati z drugo. Vonj se mi zdi nekoliko staromoden in mi je bil sprva všeč, potem pa sem se ga sčasoma naveličala. Morda še kdaj kupim, v kakšni drugi verziji (mislim, da so trije različni vonji).


  • Lee Stafford Hair Rehab Detox Shampoo: Šampon sem uporabljala približno vsako drugo ali tretje pranje kot čistilni šampon. Z učinkom sem bila zadovoljna, je pa kar drag (se ne spomnim točno, ampak mislim, da okrog 15 eur). Verjetno ga bom še kdaj kupila.
  • Neutrogena Visibly Clear Fein & Matt Hautverfeinerndes Washgel: Gel mi je bil všeč predvsem zaradi vonja. Sicer je učinek bil v redu, ampak nič posebnega. Mogoče je gel malo izsušujoč, ampak spet ne pretirano. Vonj pa mi je super, bi si želela kak tuš gel s takšnim vonjem, tako da morda še kdaj kupim, samo zaradi vonja.
  • Balea Kirsch und Mandelduft Bodylotion: Losjon sem kupila že lani ali celo predlani, potem pa malo pozabila nanj. Konsistenca je bila bolj lahka, tako da se je losjon kar hitro vpil, nisem pa bila preveč navdušena nad vonjem, se mi je zdel zelo umeten. Cena je nizka, kot je običajno za Baleo.
  • Dove Go Fresh deodorant: OK. Bila sem zadovoljna tako z vonjem kot z učinkom. Dove deodorante v različnih verzijah pa tako redno kupujem že nekaj let.


  • Figs & Rouge Cherry Blossom Hand Cream: Lahka krema za roke, ki se hitro vpije in diši po češnjah. Meni je bila kar všeč, mogoče pa ni najbolj primerna za tiste z izredno suho kožo. Jaz sem jo zdaj čez zimo uporabljala v kombinaciji z kakšnimi bolj hranilnimi kremami. Cena je okrog 8 eur za 75 ml.
  • Dove Purely Pampering Hand Cream: Še ena lahka krema za roke, ki se hitro vpije. Vonj je vredu, ampak sem se ga kar hitro naveličala in mi je šel že nekoliko na živce. Učinek ok, ampak spet ne za kakšne zelo problematične roke. Cene se ne spomnim, mislim pa da ni bila pretirano visoka.
  • OPI Avojuice Orange Almond Juice: Tale losjon sem občasno uporabljala že zadnji dve leti, zdaj pa ga končno uspela porabiti. Gre za zelo lahek in tekoč losjon za roke, ki se ekspresno hitro vpije, ampak kožo vseeno precej lepo navlaži,  Vonj je precej močan, ampak mi je bil všeč. Nakupa verjetno, zaradi visoke cene, ne bom ponovila.
  • Burt's Bees Beeswax & Banana Hand Cream: Zelo mastno maslo za roke, ki sem ga uporabljala predvsem ponoči. Vonj me je spominjal na mini čokoladne banane, učinek pa je bil ob redni uporabi precej dober.


  • Aveo Nagellack Entferner Pads: Te blazinice za odstranjevanje laka redno kupujem že kar lep čas. Všeč so mi ker nimajo tistega močnega vonja po odstranjevalcu laka in ne zasmradijo cele hiše. Dobro odstranijo predvsem krem in šimraste lake pri kakšnih bleščičastih pa je potrebno nekaj več truda.
  • Essence Nail Polish Remover: Še en odstranjevalec, ki ga redno kupujem in uporabljam menjaje z Aveo blazinicami. Cena je nizka, učinek pa zadovoljiv.
  • Burt's Bees Lemon Butter Cuticle Creme: Tole maslo za obnohtno kožico mi je bilo všeč, tako vonj kot učinek. Trajalo je kar dosti časa, je pa res da ga zaradi lenobe nisem ravno redno uporabljala. Morda ga še kdaj kupim, še prej pa bi rada preizkusila podobno maslo od Badger Balm.
  • Essie Good To Go: Že nekaj časa uporabljam samo ta nadlak in sem z njim kar zadovoljna. Lepo se nanaša in se hitro suši, nisem pa prepričana, če kaj dosti podaljša obstojnost laka, ampak me to niti ne moti toliko, ker tako ali tako lak menjam praktično vsak drugi dan. Cena v DM-u je ok. 11 eur.

Slovenian Bloggers 17. - 23. 2. 2014



Want to know what Slovenian Bloggers were up to?

Follow us on Facebook and Twitter.

 Neža - made some cute make-up bags.

Viva la Vida - Valentine`s day outfit.

Kvačka, raj za dušo - Crochetting again.

Maja - DIY: Sugar wax.

Ewie - all eyes on you.

Alexandra G.D. - Embroidery, beads and sequins on a christmas ornament.

Pretty Purple - February mini haul

Uniqa Poly - review: Sleek Garden of Eden Palette.

Colour on my nails - New Essence Hello rosy.

Ajda Tjaša - review: Catrice Crushed Crystals.

Dasha - Introducing Barsheem.

Adjusting Beauty - Review: La Roche Posay Effaclar Duo +.

Mateji ustvarjata - NOTD: Olympics.

Beauty of a Lemon - Testing: Sophyto Natural foaming cleanser.

Gin Shivers - have been featured in nail it! magazine with this nails.

Opi Number One Nemesis


  • KOLEKCIJA: The Amazing Spiderman Collection, Summer 2012.
  • BARVA: Temna zeleno siva osnova z zlatim, srebrnim in modrim šimrom.
  • NANOS: Tako konsistenca kot nanos sta super.
  • PREKRIVNOST: Srednja. Jaz sem nanesla tri tanke sloje, verjetno pa bi bila dovolj tudi dva debelejša.




sreda, 19. februar 2014

Opi The World Is Not Enough


  • KOLEKCIJA: Skyfall Collection, Holiday 2012.
  • BARVA: Srebrno rjava osnova z roza in bakrenim šimrom. Več slik si lahko ogledate tukaj.
  • NANOS: Težav pri nanosu nisem imela, ima pa lak nekoliko redkejšo konsistenco.
  • PREKRIVNOST: Bolj slaba. Potrebni so vsaj trije ali celo štirje sloji.





torek, 18. februar 2014

Zoya Kelly


  • KOLEKCIJA: Wonderful Collection, Fall 2010
  • BARVA: Temnejša siva, ki ima včasih nekaj modrega podtona, spet drugič pa potegne nekoliko na vijolično.
  • NANOS: Brez težav. 
  • PREKRIVNOST: Precej dobra. Jaz sem nanesla dva tanjša sloja, dovolj pa bi bil tudi že en sam, nekoliko debelejši sloj.





ponedeljek, 17. februar 2014

sobota, 15. februar 2014

Opi Muir Muir On The Wall


  • KOLEKCIJA: San Francisco Collection, Fall 2013.
  • BARVA: Temno vijolična, ki na določeni svetlobi dobi nekaj rjavkastega pridiha, na soncu pa šimer ob robovih občasno potegne tudi malo na zeleno.
  • NANOS: Super.
  • PREKRIVNOST: Za polno prekrivnost sta potrebna dva sloja.





petek, 14. februar 2014

Prebrano #4


  • Neil Gaiman, AMERIŠKI BOGOVI (American Gods, 2001 - prva izdaja, 2011 - razširjena izdaja)

bukla.si

Shadow v zaporu prestaja zadnje dni svoje triletne kazni, ko ga predčasno izpustijo zaradi nenadne smrti njegove žene. Na poti domov sreča skrivnostnega Wednesdaya, ki mu zelo vztrajno ponuja službo in po nekaj obotavljanja jo Shadow sprejme ter postane Wednesdayeva “deklica za vse”. Po ženinem pogrebu se Shadow skupaj z novim delodajalem odpravi na pot po ZDA, na kateri spoznava nove kraje, nove nenavadne ljudi, in počasi odkriva kdo so njegovi novi znanci in Wednesday v resnici.
Zelo sta mi všeč Gaimanovo pisanje in zgodba in med branjem sem večkrat pomislila, kako se je kakšne stvari dobro domislil in jo izpeljal. Všeč so mi tudi osebe, manjka pa mi samo nekaj (kar sem opazila že pri drugih dveh Gaimanovih knjigah, ki sem ju prebrala – Nikolikje in Zvezdni prah) – nekako se ne morem popolnoma “povezat” z njegovimi glavnimi osebami, v tem primeru s Shadowom. Kljub temu, da vse čudno kar se mu dogaja sprejema nenavadno stoično, mi je kot karakter všeč, ampak imam občutek da Gaiman ustvari neko distanco, zaradi katere me nič, kar se mu zgodi, ne gane pretirano.
Knjiga je drugače super in jo priporočam, vendarle pa mogoče ni ravno za vse. Pa mislim, da je, če se je lotite, dobro imeti vsaj malo splošnega znanja o mitologiji.



  • J. R. R. Tolkien - HOBIT (The Hobbit, 1937)

bibliophiliaplease.com

Zgodba o hobitu Bilbu, ki se skupaj s skupino trinajstih škratov in čarovnikom Gandalfom odpravi na popotovanje do nekdanjega škratjega domovanja – gore, kjer kupe zlata, ki si ga želijo škratje nazaj, čuva nevaren zmaj Smaug, je verjetno poznana vsem. Če že ne v knjižni verziji pa vsaj v filmski. Filmske adaptacije Tolkienovih del (trilogija Gospodar prstanov in oba dela Hobita) so mi zelo všeč, nikoli pa se nisem lotila branja njegovih knjig, čeprav sem jih vedno imela na listi za prebrat.
Ker sem si najprej ogledala oba filma, sem bila ob branju kar malo presenečena nad razlikami med filmom in knjigo. Vsekakor je zgodba v knjigi nekoliko bolj preprosta in manj napeta, pa vseeno prav fajn. Tolkien je Hobita napisal kot knjigo za otroke, kar je med branjem sicer očitno, ampak me ni motilo. Mi je pa malo žal, da nisem knjige prebrala že v osnovnošolskih letih, mislim, da bi precej uživala. Način pisanja mi je všeč, zgodba pa je luštna in hitro pritegne. Brez težav sem prebrala tudi vse pesmi v knjigi, čeprav pesmi nasploh nerada berem in jih v knjigah ponavadi kar preskočim.              
Kar se oseb tiče pa mi, kakor pri Ameriških bogovih, tudi tu nekaj malega manjka. Razen mogoče Bilba, nihče drug ni ravno kompleksno predstavljen, tako, da se me večkrat kakšna stvar, ki se komu od njih zgodi, ne “dotakne” tako, kot si mislim, da bi se me morala. Kar se tega tiče, moram reči, da mi je film boljši.