Prebrano #1

Verjetno je res nekoliko čudno videt ocene knjig kar tako, sredi slik lakov in nohtov, ampak mogoče pa le nisem edina, ki najraje bere o tem dvojem, lakih in knjigah :)

• Cormac McCarthy, CESTA (2006)

Tole knjigo sem čisto slučajno zagrabila v knjižnici, brez kakšnih prevelikih pričakovanj in jo ob čakanju na vlak začela brati že kar v knjižnici. No ja, navsezadnje sem skoraj zamudila vlak, ker me je tako potegnilo v knjigo, da sem pozabila na čas.

Zgodba je postavljena v postapokaliptični čas, v katerem se moški in deček skupaj s svojo borno lastnino po žalostni, razdejani in opustošeni pokrajini pomikata proti morju na jugu. Sicer ne vesta kaj bosta tam našla, ampak jug predstavlja njuno edino upanje. Njuna pot je težka, kruta in polna nevarnosti, njun vsakdan pa so strah, pomanjkanje hrane, mraz in bolezen. Med branjem sicer ugotavljaš, da upanja zanju ni kaj dosti in ga je z vsako prebrano stranjo še manj, ampak vendarle pa ostaja in konec, čeprav ne tak, kot bi si ga morda želeli, je pač najboljše kar lahko v danih okoliščinah dobimo.

Gre za precej srhljiv in pretresljiv roman o borbi za preživetje in ljubezeni med očetom in sinom, ki te vsekakor ne pusti ravnodušnega. Zelo všeč.

★★★★★

• William Peter Blatty, IZGANJALEC HUDIČA (1971)

Že pred leti sem si ogledala, verjetno vsem poznani film The Exorcist iz leta 1973, ki temelji na istoimenski knjigi. Bil je nekaj najbolj groznega kar sem do tedaj videla in še dolgo sem imela kar nekaj težav kadarkoli sem se spomnila nanj (predvsem pa ponoči), saj so se mi določeni prizori čisto preveč vtisnili v spomin. Prek kratkim pa sem v knjižnici naletela na knjigo, ki je letos ali lani v jubilejni (in menda nekoliko predelani) izdaji izšla tudi v slovenščini in si jo z nekaj obotavljanja izposodila. Moram reči, da mi ni žal, saj mi je bila res všeč.

V zgodbi spoznamo igralko Chris, ki uspešno krmari med svojo kariero in skrbjo za svojo hči Reagan, vse dokler Reagan ne zboli za skrivnostno boleznijo. Ko se začnejo dogajati res čudne (grooozne) stvari in postane jasno, da deklici razna zdravila in zdravniki ne morejo pomagati se Chris po pomoč obrne k duhovniku Karrassu.

Sicer so mi med branjem res nekajkrat pred oči prišli prizori, ki so me včasih preganjali v sanjah, ampak v zelo omiljeni obliki. Knjiga je precej srhljiva, na srečo pa, vsaj na moje spanje ni tako vplivala kot film. Je pa res, da sem se precej trudila (in mi je v večji meri tudi uspelo) si ne preveč živo predstavljati opisanega oziroma si v misli priklicovati prizorov iz filma. 

★★★★★